V tej priliki je imel neki oče dva sinova. Starejši sin si je vselej prizadeval delati, kar je prav. Mlajši sin pa je bil upornik. Odšel je daleč stran in se obnašal sramotno. Ko je slednjič spoznal svojo neumnost, se je pokesal in se vrnil domov. Ko ga je Oče videl prihajati, mu je stekel nasproti, ga objel okrog vratu in mu doma izkazal dobrodošlico z radostjo in gostijo. To je ujezilo starejšega brata, ki je očeta obsodil, da je s sinom, ki se je pokesal, ravnal bolje kot z njim. Oče pa ga je poučil, da je prav, da se radostijo, če se nekdo odvrne od greha.

Družina se vsak dan bojuje s podobnimi situacijami. V priliki se je moral mlajši sin pokesati , starejši sin pa se je moral naučiti odpuščanja . V družini se bo vsakdo od nas včasih moral pokesati, odpuščati in prejeti odpuščanje. V tej priliki se iz očetovega vzora lahko naučimo veliko o ljubezni nebeškega Očeta in o ljubezni, ki bi jo morali gojiti doma. Branje in premišljevanje te prilike vam bo morda pomagalo, da se boste lažje pokesali in hitreje odpuščali.

Zgodbo o izgubljenem sinu preberite v Lk 15:11–32.

Kaj bi radi naredili sedaj?

Sorodne teme...
	Ponižnost in služenje
	Ljubezen in prijaznost