Spoštovanje nedelje: Nedelja je za člane Cerkve dan počitka oziroma Gospodov dan — dan za čaščenje Boga in za počivanje po svojih opravilih. Ko se vrnejo z bogoslužja, lahko preostanek dneva tiho preživijo doma, obiščejo družino ter prijatelje in opravljajo dobra dela.

Misiojon: Misijonarji na splošno služijo med devetnajstim in enaindvajsetim letom starosti. Upokojene starejše ljudi se prav tako spodbuja, da služijo misijon. Misijonar pred svojim odhodom na zakramentnem sestanku govori o naukih oziroma načelih obnovljenega evangelija. Na sestanku so prijatelji in družina dobrodošli. Ker ni plačane duhovščine, misijonarji navadno služijo od osemnajst mesecev do dveh let, finančno pa se podpirajo sami ali pa jih njihovi starši. Ko se misijonar vrne z misijona, o misijonarski izkušnji poroča na zakramentnem sestanku. Na tem sestanku so še zlasti dobrodošli prijatelji in družina.

Poroka: Na poroke, ki se izvajajo v templju, je znotraj templja povabljenih le nekaj gostov, da so navzoči pri obredu. Ti povabljenci so člani Cerkve, ki so vredni templja. Drugi gostje se poročnemu slavju pridružijo pred templjem. Po tempeljskem obredu se par lahko fotografira z družinskimi člani in tesnimi prijatelji pred templjem na tempeljskih tleh. Pari imajo navadno tisti večer ali naslednji večer tudi poročni sprejem. Narava sprejema se razlikuje s krajevnimi navadami, vendar ohranja duha spoštljivosti in sreče kot izraz hvaležnosti, ker je bila ustvarjena nova družina. Če je krajevna navada takšna in če družine ne izrazi drugačne želje, je navadno primerno, da se prinese darila.

Pogrebi: Pogreb svetih iz poslednjih dni je v sami izvedbi podoben tradicionalnemu krščanskemu pogrebu. Kakor koli, pogreb navadno vodi škof okrožja in se odvija v kapeli. Vzdušje na pogrebu je navadno tiho in odseva verska prepričanja, da bo družina po tem življenju spet skupaj. Zatorej pogrebi potekajo v duhu upanja in včasih celo radosti. Seveda družina in prijatelji žalujejo za izgubo svojih sorodnikov in prijateljev, toda vedo, da bodo spet s svojim ljubljenim. To razumevanje prinaša večjo tolažbo. Primerno je, da prinesemo rože, razen če družina ne želi drugače oziroma če je to v nasprotju s krajevno navado.

Kaj bi radi naredili sedaj?